Slikovito dalmatinsko mesto z vasjo Sovlje. Posebnost Tribunja je njegova geografska lega in razdeljenost na kopno in staro zgodovinsko jedro polotoka, ki ga s kopnim povezuje 500 let star kamniti most. Pristno podobo strnjenih kamnitih hiš in ozkih ulic odlično dopolnjuje čudovit razgled na dva otoka tribunjskega arhipelaga - Lukovnjak in Logorun. Čeprav se je v zadnjih desetletjih usmeril v turizem, je Tribunj še danes prepoznaven po ribištvu in oljkarstvu, dveh glavnih gospodarskih panogah, ki prehranjujeta lokalno prebivalstvo. Tribunjsko zaledje z urejenimi poljskimi in kolesarskimi stezami ter potmi, ki prepletajo tipične dalmatinske vinograde in oljčnike in tako vodijo obiskovalce do številnih razgledov na hribu Križine, vabi vse tiste športne duhove - kolesarje, pohodnike in sprehajalce, da bolje doživijo čare. te pokrajine.način dopolniti celotno slikovito sliko Tribunja.

Zgodovina kraja skupaj z izvorom imena in navadami prebivalstva je najbolje predstavljena v knjigi Don Krste Stošića Vasi šibenskega okraja. Od 13. do 17. stoletja so se številna imena krajev spremenila. Skozi to obdobje teče ime Jurjevgrad, ki je pomenilo trdnjavo na hribu Sv. Nikolaja, o katerem je okoli leta 1650 pisal beneški poveljnik in providur Leonardo Foscolo. Cerkev sv. Nikolaja, od utrdbe pa so v spomin ostale le ruševine. Sredi 15. stoletja se v šibeniških listinah omenjata imeni Tribohunj in Tribohum, iz katerih je pozneje izpeljano italijansko ime Trebocconi (trije kosi), kar je pomenilo grad na polotoku. Ime je zapisano tudi kot 3bocconi, zato je naivno verjeti, da je sedanje ime Tribunj izpeljano iz te besede. Po dostopnih podatkih se zdi, da je izvor današnjega imena veliko starejši. Omenjeni don Stošić je trdil, da ime izvira iz besede Trebunj ali Trebić, ki je pomenila boga jesenskega sonca poganskih Hrvatov, Miklošić pa meni, da ime izvira iz izraza Trebište, ki v staroslovanščini pomeni kraj, kjer se darujejo.

Tribunj se je s kopnega razširil na otok, povezan z mostom v času turškega napada, ko so se prebivalci zatekli v grad, obdan z obzidjem. Prebivalcev je bilo veliko, zato so nastale ozke ulice s številnimi natrpanimi hišami, ki so po besedah ​​don Stošića naredile Tribunj edinstven v šibenski četrti. Alberto Fortis, italijanski teolog in potopis, v svoji knjigi Pot po Dalmaciji iz leta 1774 omenja, da je vas na otoku grda in strahopetna, obdana z obzidjem in povezana s kopnim s kamnitim mostom. Obzidje vasi je obstajalo tudi v času Napoleona I., avstrijska vlada pa je iz belega kamna naredila pomol ob morju. Lokalna oblast in vaščani so obalo dogradili in zaščitili z dodajanjem večjih kamnov in zemlje, da valovi ne bi segali do hiš. Procesija na veliki petek zvečer, ki se giblje po polotoku, je v Tribunju tradicija in je bila prvič izvedena leta 1935 po ureditvi obale.

Don Stošićev zapis pravi, da je imel Jurjevgrad leta 1298 26 hiš in 167 prebivalcev, prebivalci pa so se večinoma preselili iz okolice, največ v 16. stoletju iz Kamenih sel pri Vodicah. Sredi 20. stoletja je imela celotna župnija 1303 prebivalce in še 177 po svetu. Prebivalstvo se je večinoma ukvarjalo s poljedelstvom in, kot piše don Stošić, je imelo dobro vino in veliko olja. V 18. stoletju so se ukvarjali z izdelavo limete, Alberto Fortis pa pravi, da češnje večinoma pridelujejo v Tribunju in Vodicah, zato jih Zadrani kupujejo za proizvodnjo likerjev. Zemljišča na tribunjsko-vodiškem polju, ki so jih obdelovali, so pripadala šibenski škofovski mensi, ki je šibenski občini zagotavljala zemljiške prihodke. V 18. stoletju so v Tribunj začeli prihajati na počitnice gospodje, večinoma kapitani in vojvode iz okolice, pa tudi iz Benetk.

Prebivalci Tribunja se danes poleg turizma ukvarjajo predvsem z ribištvom in kmetijstvom, še posebej pa so znani po pridelavi in ​​predelavi oljk v kakovostno olje. Tribunj je ohranil svojo arhitekturno dediščino in naravno izvirnost. V pristaniščih je živahno, čolni in čolni vsak dan hitijo s sveže ulovljeno ribo. Mir in lepoto tega kraja so začutili znani umetniki, ki so izbrali Tribunj za delo v tišini v starih obnovljenih hišah, v svojih delavnicah, ki jih navdihuje harmonija, ki jih obdaja. Poleti organizirajo Tribunjski festival z veselo dirko oslov.